Iz njene perspektive
Sedela je v svojem vročičnem pitju zelenega čaja. Dan je bil ostuden, namenjen le interesu po samosvojih dotikih. Ni vedela, kje naj začne, kako naj dotakne, želela je biti samo... razmontirana.
Svoje noge v tankih, bombažno belih dolgih samostoječih nogavicah je položila na nasprotni stol izpod mize. Čutila je, kako se vreli čaj sprehaja po njenem ožilju vse do prstov na njenih nogah.
"Pa da, čajni orgazem."
Mešanica indijskih trav je imela tako močen afrodizijski učinek, da se ni mogla upreti želji po razkazovanju. Vstala je v dodatku dolgega, belega volnenega puloverja in se z nosom dotaknila hladne okenske šipe. Všeč ji je bil njen sodobno urejen atelje ob glavni stranski cesti oblečen le v steklene stene. Betonske umazane notranje stenske plošče zasvinjane z Dalijem, črna železna ograja na okroglih stopnicah do podesta spalnice. V kotu na klavirju nočna posoda.
Ulica je tekla v brezdušnih silhuetah, krmilje ponedeljkovega jutra je bilo usmerjeno v fokusu opravkov in opravil brez vsakega, četudi latentnega pogleda v smeri njenega okna.
"Ne zanima me biti videna, želim le čutiti, da moji dotiki polzijo po meji med skritostjo in evidentnostjo."
Naslonila je desno lice na hladno steklo. Z rokami se je uprla na zgornji leseni rob okna in razširila noge. Zavedala se je, da je njeno golo mednožje mogoče videti iz ulice, le pogled bi bil dovolj, da razkrije razburkano potrebo. Misel o tem jo je še bolj razvnela in skoraj ni bilo več važno, da si s fizičnim dotikom olajša percepecijo potrebe. Prsi so se ji napolnile z dodatnim valom pritiska in kar ni mogla verjeti kako je možno, da se efekt psihične potrebe dejansko pokaže v njunem povečanem volumnu.
Potreba je nenadno izbruhnila v bokih. Nevidna roka je sunila njeno desno stran, kratek, par centimetrski oster trzaj telesa je povzročil pravo nevihto v njeni medbočni sredini.
"Kaj je to? Kaj se dogaja? Zakaj sem v sekundi postala premočena!?"
S pogledom je iskala razlog in ga našla. Pred njeno stekleno steno je stal mimoidoči. Očitna njegova prisotnost je rezultirala njeni nenadni vlažnosti. Pogleda sta se srečala. Ona, v razširjenem položaju z jasno vidnim vsem, kar je navadnim očem skritom in on, izpuljen iz rutine ponedeljka, zalepljen v leden asfalt. Za hip je ostala nepremična, vendar je indijski čaj pokazal premoč. Ni se mogla predati sramu, ampak prav nasrotno. Z dlanjo svoje desne roke je prekrila ženskost in se počasi pomaknila navzgor dvigajoč pulover. Pokazal se je popek. Pokazal se je pleksus. Pokazale so se prsi.
V trenutku je počepnila tako globoko, da je z golo zadnjico dotaknila svoje pete in ostala čepeti. Pogledala ga je. Kljub temu, da sta bila oddaljena cela dva svetova se je zavedala, da se ne more upreti njenemu vodenju njegovih misli za njo. Fascinirala jo je njena moč.
"Oh, moški ste tako zelo lahki."
Vendarle je hotela tudi sama imeti kaj od tega. Demontaža navideznega skladja njenega ponedeljka je bila prepotrebna. Želja se je spremenila v potrebo, potreba v nujo in nuja v zahtevo.
"Zahtevam, da ostaneš vkopan na mestu, da si sneg natlačiš v hlače.
Gledam te.
Je zaripel od mraza?
Neprepoznavno majhen?"
Med njima je bila hladna steklena ponjava, vrvež na ulici se je izmaličil v sivo in črno, le njun stekleni dotik je bil obarvan v mavrico.
Bila je navdušena, koliko prstov lahko v počepu sprejme, kako široka je postala, kakšna lužica se dela na rjavem parketu. Kapljica za kapljico. V gluhi sobi bi bilo slišati mogočni odmev, ko kapljica dotakne pod, tako gosta in težka je bila.
Nasmeh se ji je narisal, njene oči so bile polne razmontiranih delčkov sestavljanke, sklepi na prstih leve roke rdeči in zatečeni od upiranja v steklo. Zgrudila se je na hrbet, noge so ostale odprte, zaprla se je le ona. S težavo se je privlekla do vrvice in povlekla zaveso.
Zaspala.
Z obema rokama se je s povešeno glavo naslonil na hladno površino ogledala in s plitkim dihanjem poskušal dognati, kaj se mu je zgodilo. Dihanje se je začelo počasi umirjati in dobivalo svoj ustaljen ritem.
Par korakov stran je v potlačenem snegu opazil svoj čevelj, nekje drugje plašč in rokavico pa ključe in telefon.
Zagledal se je v zrcalu zaprtega okna. Hlače na pol spuščene, sneg raztopljen, pomešan z njegovim izcedkom.
Oblekel se je in stekel v hišo.
Atelje je bil prazen, zapuščen, devastiran, deložiran.
